Za povečavo in pomanjšavo vsebin spletnega mesta uporabite kombinacijo tipk CONTROL+ in CONTROL-.
12. decembra obeležujemo mednarodni dan požiranja. Motnje požiranja oz. disfagija so posledica različnih bolezni, kot na primer nevrodegenerativnih bolezni, možganske kapi, raka glave in vratu, idr.. Disfagija vpliva na sposobnost varnega hranjena in požiranja, hkrati pa pomembno vpliva na našo kakovost življenja. Logopedi imamo pomembno vlogo pri prepoznavanju ter obravnavi motenj požiranja. S pravočasnimi logopedskimi intervencijami preprečujemo zaplete, ki se lahko pojavijo kot posledica disfagije (podhranjenost, dehidracija, aspiracija, razvoj aspiracijske pljučnice, smrt) ter pripomoremo k posameznikovi kakovosti življenja.
Termin “disfagija” izvira iz grških besed “dys“, kar pomeni težave, in “phagia“, kar pomeni jesti.
Svetovna gastroenterološka organizacija ugotavlja, da je razširjenost disfagije v splošni populaciji kar 11-odstotna. Izračunali so, da se ena od sedemnajstih oseb vsaj enkrat v življenju sooči z eno od oblik disfagije.
Disfagija se običajno pojavi sekundarno glede na druga bolezenska stanja. Težave pri požiranju pa nastanejo zaradi bolezni, ki prizadanejo mišice in živce obraza, žrela, grla in požiralnika.
Disfagija ima številne znake in simptome.
Nekateri tipični znaki za motnje požiranja so:
Težave s požiranjem lahko nastanejo že kot posledica neustreznega zobovja ali zobne protetike. Tovrstne vzroke za težave pri hranjenju umeščamo v “oralno disfagijo”. Logopedi se največkrat srečujemo z orofaringalno disfagijo, ki jo prepoznamo kot otežen proces predelave hrane v ustni votlini, manipulacije bolusa v ustni votlini kot tudi potiska hrane/tekočine proti žrelu. V to vrsto disfagije umeščamo tudi težave s pravočasnim zapiranjem dihalnih poti ali slabo usklajenost dihanja ter požiranja, ki vodi v zatekanje bolusa proti dihalom.
Nekatera živila predstavljajo višje tveganje za pojav aspiracije in jih nekaterim osebam z disfagijo odsvetujemo:
Živila mešane konsistence – to so živila z več kot eno teksturo ali konsistenco, ki lahko za osebo s disfagijo predstavljajo izziv, npr. citrusi, mleto meso z zelo tekočo odcejeno omako, juha z zakuho ali kruh, ki ga namakamo v mleko.
Hrana, ki vsebuje luščine, npr. žitni ali drugi večzrnati kruh in zelenjava, kot je sladka koruza.
Živila z vlaknasto teksturo – npr. zelena solata, stročji fižol ali ananas.
Sadje ali zelenjava z olupkom, semeni ali peščicami – npr. grozdje, paradižnik.
Hrustljavi in drobljivi izdelki, kot je prepečenec, piškoti, krekerji in čips.
Trda hrana – sladkarije, trdo in žilavo meso, oreščki.
Več nasvetov za osebe z motnjami požiranja najete tukaj.