A+
Člani

Področja dela

Logopedija je veda, ki je strokovno usmerjena v govorno-jezikovno komunikacijo ter motnje požiranja.  Preučuje odstopanja na teh področjih, vzroke zanje ter možnosti in načine njihovega preprečevanja, odpravljanja in obvladovanja.

Logoped obravnava vse patologije govora in jezika, ne glede na etično pripadnost in starost posameznika. Je terapevt, ki prevzema odgovornost za preventivo, diagnostiko in terapijo komunikacijskih odstopanj ter njihovih posledic. Komunikacijo obravnava kot neločljivo celoto človekovega izražanja in razumevanja v govorjenem, pisanem in neverbalnem načinu sporazumevanja. Motnje požiranja obravnava diagnostično in terapevtsko v vseh življenjskih obdobjih.

Logopedska obravnava otrok, mladostnikov in odraslih poteka tako v logopedski ambulanti kot tudi na terenu. Logopedi se vse bolj vključujejo v preventivne dejavnosti (usposabljanje in informiranje zdravstvenega osebja, vzgojiteljev in učiteljev ter laične javnosti) ter zgodnje odkrivanje govorno-jezikovnih patologij.

Logoped prepozna morebitne motnje v komunikaciji ter jih ustrezno terapevtsko obravnava. Sodeluje z zdravnikom, družino, vzgojno izobraževalnim sistemom in širšim socialnim okoljem posameznika. Na podlagi svojih kliničnih izkušenj uporablja tehnike, ki posamezniku omogočijo optimalen način verbalne ali neverbalne komunikacije.

Logoped s svojim delovanjem prispeva k akademski, družbeni in kulturni integraciji posameznika, posledično pa k njegovi boljši kvaliteti življenja.

 

Obravnava otrok in mladostnikov
  • V centrih za sluh in govor ter vrtcih in osnovnih šolah.
  • V osnovnih šolah s prilagojenim programom.
  • V zavodih za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami.
  • V zdravstvenih domovih.
  • Na inštitutu za rehabilitacijo, v bolnišnicah in univerzitetnih klinikah.
  • V zasebni praksi.

 

 

Obravnava starostnikov in odraslih
  • V bolnišnicah in univerzitetnih klinikah.
  • V domovih za starejše.
  • V zasebni praksi.
Kdaj k logopedu?

Preglednica prikazuje povprečno starost, v kateri večina otrok obvlada določeno jezikovno spretnost. Lestvica je le orientacijska in še zdaleč ne zajema vseh veščin, ki jih otrok v določeni starosti zna. Navadno otrok obvlada vse veščine znotraj posamezne starostne kategorije, ko doseže zgornjo mejo starosti.

Za spremljanje otrokovega razvoja označite z »da« ali »ne« izjave za njegovo starostno obdobje. Če ste z »ne« odgovorili na večino izjav, poiščite pomoč logopeda. Pod znakom ! se skrivajo opozorila, ko bi nas otrokov govorno-jezikovni razvoj moral še posebej skrbeti. Razen prvega časovnega obdobja se pri znaku ! ravnamo po zgornji starostni meji.

Starost
Sluh in razumevanje
Govor in jezik
                      !
od rojstva do 3. meseca Se odziva na glasne zvoke in govor.

Zdi se, da prepozna naš glas in se navadno pomiri, ko ga zasliši.

Ob glasnih zvokih se zdrzne.

Gruli (izpušča različne glasove).

Se nasmeji, ko nas vidi.

Vzpostavlja stik z očmi.

Poskuša posnemati našo obrazno mimiko.

Večje motorične težave – npr. celebralna paraliza.

Večje težave pri hranjenju, različna obolenja in sindromi (npr. West, Down)

od 4. do 6. meseca Z očmi se obrne proti zvoku.

Reagira na spremembe intonacije v našem glasu.

Začnejo ga zanimati zvočne igrače in glasba.

Čeblja – glasovi so vedno bolj podobni »pravim«.

V izražanju se pojavita ritem in intonacija.

Oglaša se tudi, če je v sobi sam.

Zdi se srečen ali zadovoljen, ko nas vidi: gleda nas, se smeje, glasovno oglaša.

Ne reagira na hrup.

Ne vzpostavi očesnega stika.

Je tiho, ko je sam.

Je preveč miren ali preveč jokav.

od 7. meseca do 1. leta
Obrne glavo (in gleda) v smeri zvoka. Posluša, ko mu govorimo.

Uživa v skrivalnicah in prstnih igrah.

Prepozna nekaj vsakdanjih besed. Začne odgovarjati na npr.: »Boš še?«, »Pridi sem.«

Čebljanje vsebuje dolge in kratke skupine glasov in zlogov.

Oponaša različne glasove in posnema naš govor.

Uporablja določne geste (npr. pomaha ali dvigne roke, če želi v naročje).

Z govorom ali glasovi poskuša pritegniti našo pozornost. Uporablja 1 ali 2 besedi, čeprav ni nujno, da ju izgovarja čisto.

Ne reagira na hrup.

Ni glasovne igre.

Ne uporablja različnih intonacij in glasov.

Ne čeblja ali naenkrat preneha s čebljanjem.

Ne reagira na vprašanja – npr. “Kje je mama?”

od 1. do 2. leta Na zahtevo pokaže nekaj delov telesa.

Razume preprosta navodila (npr. »Prinesi žogo!«) in vprašanja (»Kje je žoga?«).

Posluša pravljice, pesmice in rime.

Pokaže (znan) predmet, ki ga poimenujemo.

Narašča število novih besed.

Povezuje besede.

Na začetku besede začne uporabljati različne soglasnike.

Ne uporablja govora ali gest.

Ne razume preprostih navodil.

Ne posnema govora ali mimike odraslih.

od 2. do 3. leta Razume razlike in določena razmerja, npr. veliko – majhno, zunaj – notri itd.

Razume sestavljeno navodilo, npr.: »Poberi žogo in jo vrzi v koš.«

Poimenuje večino predmetov iz bližnje okolice.

V pripovedovanju poveže 2 do 3 besede.

Želje in zahteve po predmetih izraža z govorom.

Starši ga v glavnem razumejo.

Ne povezuje besed v stavke.

Starši njegov govor težko razumejo (ali ga sploh ne razumejo).

Ne razume sestavljenih navodil.

Ne postavlja vprašanj.

od 3. do 4. leta Radio in televizijo posluša pri enaki jakosti kot domači.

Sliši vas, če ga pokličete iz sosednje sobe.

Odgovarja na preprosta vprašanja, npr. kaj, kdo, kje, zakaj.

Pripoveduje, kaj je delal.

Njegov govor je navadno razumljiv tudi nedomačim.

Stavek vsebuje 4 ali več besed.

Navadno govori tekoče, brez ponavljanja zlogov, glasov ali besed.

Uporablja le nekaj besed.

Namesto govora še vedno uporablja geste.

Govor je nerazumljiv.

Ne razume navodil in preprostih stavkov.

Ne odgovarja na preprosta vprašanja.

Namesto odgovorov ponavlja vprašanja.

Pogosto ponavlja (posnema) govor, geste odraslih.

od 4. do 5. leta Posluša krajšo zgodbo in odgovarja na preprosta vprašanja.

Sliši in razume večino tega, kar sliši doma ali v vrtcu.

Brez težav komunicira z drugimi otroki in odraslimi.

V pripovedovanju se drži teme.

Njegovi opisi so vedno bolj natančni, uporablja več pridevnikov, zaimkov.

Večino glasov izgovarja pravilno.

Upošteva večino slovničnih pravil.

Nerazumljiv in netekoč govor.

Ne zna pripovedovati.

Pogosto stvari opisuje in jih ne poimenuje.

Veliko glasov še ne izgovarja pravilno.

 

Povzeto – prirejeno po lestvici Apel & Mastreson, 2003.
Prevedla in priredila: mag. Petra Tomc Šavora

 

Prijava na e-novice